Zgodovina

Canne de combat ima svoje korenine v Chaussonu. Ta je bil v Franciji precej priljubljen na podeželju (uporaba večje palice - bâtona ) ter v vojski. Učenje tehnik bâton-a posvoji francoska mornarica ter pozneje tudi kopenska vojska kot uvod v bojevanje s puško-bajonetom.

Enoročna palica se prične uporabljati kot nadomestek meča med obema francoskima revolucijama. Razlog je prepoved nošenja orožja in posledično mečev, ki so pri aristokraciji imeli statusni simbol, služili kot dekorativni element ter hrati priskrbeli sredstvo za samoobrambo in dvoboje. Vlogo meča prevzame sprehajalna palica (francosko Canne). Tehnike lahkega enoročnega meča pa aristokracija prenese na uporabo palice. Sčasoma se tehnika prilagodi lažjemu, bolj krhemu in topemu orožju. Ko tehniko v vadbene namene posvoji francoska vojska, se Canne pridruži sklopu borilnih veščin Savate (poleg Chaussona in francoskega boksa). Samoobramba s sprehajalno palico in dežnikom se integrira tudi v druge samoobrambne sisteme (Švica, Indija...). Po drugi svetovni vojni se iz borilne veščine prelevi v šport, rodita se športno mečevanje in samoobramba s palico.


Kratka video zgodovina 1, 2